Prav dobro se zavedam omejitev, ko definiram svoje misli kot nadgradnjo. Ko se bo "produkcijski nacin" v prihodnosti znatno spremenil (nova kvaliteta ki izvira iz akumulacije dolocenih kvantitet), bo moja filozofija, ali ideologija,  potrebna  sprememb.

Lahko predvidim eno pomembno spremembo v produkcijskem nacinu, in zato tudi lahko pokazem, kako se bo moja ideologija morala spremeniti. Cas bo napocil takrat, ko bodo lahko ljudje producirali nekaj, kar jaz imenujem drugacno "vecno" zivljenje.

Ljudje na sedanji stopnji razvoja umirajo zaradi nesrec ali vojn, ali kot zrtve kriminala ali katastrof. Vendar pa v najvecji meri umirajo zaradi bolezni.

Desetletja se lahko izognemo smrti zaradi vojn, nesrec, kriminala ali katastrof. Vendar nas bodo bolezni, ki so samo slabo delovanje telesnih organov (karkoli ze bil vzrok za to), pri sedanji ravni tehnologije prej ali slej ujele. Ce uspemo doziveti 100 let, imamo hudo sreco. Noben clovek do sedaj ni uspel doziveti 150 let.

Zelim poudariti tole: ne umremo zato, ker se je "cas iztekel". Ne obstaja nobena notranja ali zunanja kronoloska naprava, ki bi dolocala, kako dolgo bomo ziveli. Za vsako smrt, tako imenovano "naravno" ali pa zaradi bolezni, lahko medicinsko pokazemo, da je zaradi dolocenih organov, ki ne izpolnjujejo svojih dolznosti znotraj organizma.

Napredek v medicini ni nic drugega kot nasa sposobnost da nadzorujemo in izboljsujemo vse vec fizioloskih motenj, bodisi da jih povzrocijo patogeni organizmi, radiacija, poskodbe, rak, ali karkoli drugega.

Vendar pa medicinska tehnologija na tej stopnji clovekovega razvoja ne zmore drzati koraka s pogostnostjo s katero se pojavljajo organske okvare enkrat ko dosezemo doloceno starost, in zaradi tega ljudje v sedanjem zgodovinskem obdobju umirajo v poprecju v starosti med 70 in 80 leti, in to praviloma zaradi organskih okvar.

Vendar clovestvo dohiteva naravo, in to, da se bomo zmozni, v nacelu, izogniti smrti zaradi propadanja organov je samo vprasanje casa.

Skeptiki ne verjamejo v to. Vendar skeptiki pred 200 leti niso verjeli, da se bomo sposobni pogovarjati v realnem casu z ljudmi oddaljenimi na tisoce kilometrov, ali gledati iz nasih dnevnih sob, kaj se dogaja na vojnem podrocju na drugem koncu sveta. In so tako telefon kot tudi televizija dandanes tehnologije, ki jih imamo za precej preproste.

Se lahko naredimo nevidne? To je samo tehnoloska ovira, in jo ze resujejo.

Naprava za zakrivanje bi lahko naredila ljudi nevidne
http://www.theage.com.au/news/world/science-tripping-the-light-fantastic/2006/10/20/1160851137753.html

Popraviti ali se izogniti propadanju organov, tako da nekateri ljudje normalno ne bodo umirali iz tega vzroka, seveda nacelno ni nemogoce, ceprav se ne vemo v podrobnostih, kako to narediti. Vendar, ko bomo to enkrat dosegli, bo to, s stalisce dialekticnega materializma, najbolj pomembna transformacija iz kvantitete v kvaliteto vseh casov.

Kvantitativni element je vsak mali napredek v medicinski znanosti (kako razumemo neki organ, in kako pozdravimo bolezni, ki nas doletijo). Z vse vecjim dodajanjem tehnologij za zdravljenje k temu mozaiku bomo dosegli v nekem dolocenem trenutku tocko, kjer bomo tako dobri v zdravljenju vsake najmanjse bolezni, da bo postalo realnouspesno prizadevanje, da se popolnoma izognemo smrti zaradi organske okvare.

To je tisti trenutek, ko bomo dosegli popolnoma novo kvaliteto, moznost "vecnega zivljenja". Seveda bodo se vedno obstajale kozmoloske omejitve za nesmrtnost: da bo nas soncni sistem nekega dne implodiral, in da bo vesolje nekega dne postalo negibno skladno z drugim zakonom termodinamike.

Drugi zakon termodinamike
http://www.entropylaw.com/entropy2ndlaw.html

Vendar so ti dogodki tako oddaljeni, da so irelevantni za nasa resnicna zivljenja

Vendar pa je za nasa resnicna zivljenja velika razlika, ce moramo domnevati, da bomo umrli pri starosti od manj kot 100 let, ali pa ce imamo realno priloznost ziveti na stotine, tisoce, ali desetine tisoce let.

Pravim: realna priloznost. Ni zagotovila, vsekakor ne za vsakega. Tudi ce bomo propadanje organov lahko imeli pod kontrolo, se bodo se vedno pojavljale nove bolezni, ki bodo zahtevale svoje zrtve, in bodo ljudje se vedno umirali zaradi nesrec in vojn, ali pa kot zrtve kriminala.

Ne glede na to, v casu ko bomo lahko, v principu, producirali ne samo nas vsakdanji kruh in komfort ampak tudi nase neskoncno prezivetje, bo ta sprememba v nacinu produkcije imela najbolj fundamentalni vpliv v vsej zgodovini na nadgradnjo cloveskih druzb (njihovih ideologij, vkljucno z moralami in dojemanji spolnosti).

Tradicionalni ponudniki "vecnega zivljenja", vse religije, bodo najvec utrpele zaradi te spremembe. Veliko stevilo ljudi bo koncno zamenjalo religije in druge transcendentalne nesmisle za znanost in prakticno podaljsevanje zivljenja.

Tudi moja ideologija, poudarjanje optimalne spolne izkusnje, ki ji sledi mila smrt, ne bo vec primerna. Namesto tega se bo za takrat primerna ideologija osredotocila najprej na izogibanje smrti, vse ostalo pa bi prestavila na bolj primerne case (na tem svetu, ne v raju).

To ne zanika pomena optimalne spolne izkusnje. Vendar bodo ljudje, na primer, manj nagnjeni k temu, da krsijo zakon, da bi dosegli spolno zadovoljitev, ker bodo imeli v zaporu verjetno slabsi dostop do medicinskih tehnologij in bi zato lahko umrli za boleznimi, katere bi lahko izven zapora pozdravili.

Tako dolgo kot bodo ljudje mislili, da bodo zagotovo mrtvi v razdobju nekaj let (kot imajo razlog verjeti danes), tveganje zaradi spolnosti ima veliko vec smisla ("na vsak nacin bom kmalu mrtev").

V svetu v katerem bo nesmrtnost prakticna opcija, ljudje bodo po vsej verjetnosti dali vecjo tezo ustvarjanju bogastva, saj bo verjetno najboljsa medicinska oskrba dostopna samo tistim, ki jo lahko placajo.

Izogibanje smrti bo verjetno sestavljalnica narejena iz veliko specificnih medicinskih posegov, in ne enkratni dogodek (kot bi bilo recimo pitje iz "studenca mladosti"). Poleg tega bo imelo le malo skupnega s tistim, kar se sedaj povezuje s podaljsevanjem zivljenja (prodaja dieteticnih dodatkov, za katere recept praviloma ni potreben, s strani mazacev).

Ker prakticna nesmrtnost v prihodnosti ne bo obsegala samo preprecitev in zdravljenje organskih okvar ampak tudi cedalje bolj tudi nadomescanje organov bodisi z bioloskimi ali umetnimi deli, je pomembno razviti jasno razumevanje clovekove osebnosti. Z drugimi besedami: kdo sem jaz?

Za misljenjska vadbo mi dovolite, da zacnem s hipoteticnim nadomescanjem mnogih standardnih organov ne samo s transplantati od drugih ljudi ampak z izdelanimi napravami.

Vzemimo, na primer, mehanicno stopalo, kemicno ledvico, ali elektricno srce. Ce bi vsaka od teh naprav delovala tako dobro kot bioloski ekvivalent, katerega nadomescajo, potem prejemnik ne bi postal druga osebnost. Jasno, jaz nisem moje stopalo, moja ledvica, ali moje srce.

Moja osebnost je povezana samo z mojimi mozgani, s spomini, ki so tam shranjeni, z mislimi, ki jih ustvarja, in z zavestjo, ki mi jo daje.

Kdaj je osebnost nastala? Protozoe nimajo osebnosti, ceprav razodevajo obnasanje, ki jim pomaga preziveti. Osebnost je funkcija kompleksnosti zivcnega sistema, in nastane kot nova kvaliteta, ko zivcni sistem akumulira zadostno kvantiteto tovrstnih procesov.

Da bi razvili pravilno razumevanje o tem, kaj smo, je pomembno, da se ne vidimo holisticno, to je kot celoto. Namesto tega je potrebna diferenciacija.

En element diferenciacije sem ze predstavil v prejsnjih clankih: nasi geni niso nase orodje, da razmnozujemo sebe. Prej obratno, nasi geni uporabljajo nase organizme, vkljucno nase mozgane, da razmnozujejo sebe, ne nas.

Se vec, samo-poznavanje nam omogoca da razlikujemo nase interese od interesov nasih genov. Ti interesi niso identicni.

Diferenciacija nasih osebnosti od nasih teles je naslednji korak v pravilnem gledanju nat to, kaj smo.

Vendar ne moremo diferencirati tako dalec vse do predpostavke, da smo misli in zavest, ki jih ustvarijo nasi mozgani (in zagotovo ne vse do umisljene duse). Zato ker nasi mozgani obsegajo tudi druge elemente: nase cute, emocije, zelje, in ja, naso spolno zadovoljitev.

Iz tega razloga namestitev nasih mozganov v racunalnike ne bo ohranilo nasih osebnosti. Dejstvo je, da bi zadovoljili svoj jaz, potrebujemo predstave, ki nam daje nase telo, vkljucno z vsemi cuti, ki smo jih vajeni: gledanje z nasimi ocmi, poslusanje z nasimi usesi, vohanje, okusanje, dotikanje, in tako dalje.

Sel bi celo tako dalec, da bi rekel, da nas jaz potrebuje, da doseze dolocena stanja srece s pomocjo dolocenih nacinov obnasanja. Zatorej je doseganje spolnega orgazma skozi spolni odnos superioren v primerjavi z elektricno stimulacijo centra za orgazem v mozganih, ceprav ima oboje za posledico izlocanje identicnih kemikalij za uzitek.

Nadomescanje organov z napravami ne bo zadostovalo. Te naprave morajo biti prikljucene na mozgane na tako nacin, da ponujajo iste pozitivne obcutke kot so to poceli originalni organi.

To je velikanska naloga, in je medicinska tehnologija dalec od tega, da bi bila to sposobna uresniciti na nivoju celega telesa.

Potemtakem, ceprav bomo nekoc sposobni ne samo transplantirati mehanicne naprave v nasa telesa ampak tudi v nasprotno smer, nasa telesa v robote, ki so videti kot ljudje in nam dajejo iste obcutke kot nasa lastna telesa, smo zagotovo se stoletja, in cisto mogoce celo tisocletja dalec od take resitve.

Ne glede na to so gornja razmisljanja pomembna, da nam dajo idejo o nasem jazu v nasprotju s tistim kar je del nasega ne-jaza, ki vkljucuje, ceprav se cudno slisi, nasa telesa.

Menim, da veliko ljudi v principu soglasa, da bo, na doloceni stopnji clovekovega razvoja, mogoce doseci prakticno nesmrtnost (umiranje zaradi propadanja organov bo prestavljeno za tisoce let), vendar bo to imelo le malo opraviti z mazastvom danasnjih "podaljsevalcev zivljenja", saj bo to strahotno kompleksno in komplicirano prizadevanje.

Torej za naslednje generacije spreminjanje moje ideologije, ki sem jo skiciral zaradi moznosti, da se bo dejansko mozno izogniti smrti zaradi organske okvare, ne bo potrebno se resnicno dolgo casa.

Do takrat pa je tisto, za kar lahko zares stremimo, optimalna spolna izkusnja za tako dolgo kot smo zivi, potem pa mila smrt.